Pogorja/doline/gore: Veliki Škedenj (1830 m), Mali Škedenj (2114 m), Babanski Škednji, Konjc (2286 m)
Opis gore: Ime Škedenj ali Skedenj me že dalj časa preganja in bi mu rad prišel do konca. Med uporabniki je v rabi oboje, enako med izdelovalci kart in pisci gorniške literature. Zvesti zapisovalec hribovskih imen, Henrik Tuma, ki je te gore prehodil v družbi domačih pastirjev in lovcev, navaja v vseh svojih zapisih ime Škedenj. Za lažje razumevanje Tume in takratnega časa dodajam povezavo, ki se nanaša prav na njegovo imenoslovje Kaninskih gora. Henrik Tuma, Križem po Kaninu. Planinski spisi, str 244. Iz njegovega prispevka se lahko prepričamo, kako dobro je poznal te gore in na osnovi teh spoznanj uredil imena. Ko danes sprašujem razne izvedence na tem področju (večinoma pisarniške), mi običajno na koncu strokovne razlage svetujejo, da bi bilo vseeno dobro stopit še do lokalcev. Osebno mislim, da je to nalogo odlično opravil že pred več kot sto leti Henrik Tuma.
Škednji so v naravi zanimivi skalni osamelci, drznih oblik, s strmimi odrezanimi stenami in s krajšim, običajno ostrim grebenom. Dvigajo se nad gozdno mejo, umirijo pa se na podih pod glavnim grebenom.
Na vzhodni strani Kaninskih gora so vsaj štirje Škednji, vsi premorejo strme stene, eden celo na obeh straneh. Plezalcem sta povečini na očeh severovzhodni steni Malega in Velikega Škednja, lepo vidni iz bovške ravni. Še lepši je bližji pogled nanju z gondolske žičnice, ki pelje na Prestreljeniške pode, ali s smučišča. Zanimivo je, da leži Veliki Škedenj (1830 metrov) nižje od Malega Škednja (2114 metrov). Razlaga pravi, da je to baje zato, ker so stene Malega Škednja višje in širše od sten Velikega Škednja ...
Podobno steno kot Škednji premore Konjc, ki je nekakšen višje ležeči podaljšek Velikega Škednja. Nad grebenom Konjca stoji na območju Konjskega sedla koča Petra Skalarja. Jugozahodneje od omenjenih Škednjev in vzhodno od Velike Babe samevata Mali in Veliki Babanski Škedenj.
Navpične stene Škednjev so privabile generacije plezalcev zadnjih štiridesetih let. V sedanjem času nastajajo v bližini omenjenih osamelcev krajše športno plezalne smeri v sklopu visokogorskega plezalnega parka Kanin. Prostora za nove, daljše in zahtevne smeri je V zavetju Škednjev še vedno dovolj …