SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Smeri: 1 Grapa v južnem pobočju (III+), 2 Centralna grapa ( 50°)
Opis: Naravne sile so med oblikovanjem Vrha Laške Planje poskrbele, da se z vršnega grebena spušča proti vzhodu/jugovzhodu stranski greben, ki ga proti koncu nad Kaninskimi podi krasi Turn pod Laško Planjo. Južno mimo Turna se vzpenja markirana pot s smeri Velikega Dola.
Iz davnega leta 1977 je znan vzpon Borisa Mlekuža po markantnem žlebu v centralnem delu vzhodne stene. Smer po žlebu je obrnjena že bolj proti severu. Deset let pozneje je ta ista smer doživela smučarski spust. Mlada generacija perspektivnih alpinističnih smučarjev je medtem potegnila smučino tudi po malo manj izraziti grapi v jugovzhodnem delu stene. …
Dostop: Najenostavnejši in najhitrejši je dostop po turnosmučarskem svetu z zgornje postaje kaninske žičnice, daljša in napornejša je varianta z Žage ali mimo ostankov stare koče…
Mogoč je tudi pristop iz Rezije preko sedla Med Baban, kjer te običajno čaka najdaljši spust.
Sestop: Običajno po turnosmučarskem svetu proti Žagi ali v Rezijo.
Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura, med katero izstopa vodnik Alpi Giulie avtorja Gina Buscainija, ki je davnega leta 1974 uspel delno predstaviti ta del gora.
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Boris Sedej, Borut Črnivec, Celso Craighero, Cristina Barbarino, Daniel Picilli, Daniele Moroldo, Davorin Žagar, Enrico Mosetti, Georgij Hvala, Helena Škrl, Igor Zlodej, Iztok Ipavec, Iztok Tomazin, Jan Maček, Jelko Flajs, Lado Mrakič, Leila Meroi, Lini Di Lenardo, Luciano De Crignis, Mariana Cuderman, Marino Di Lenardo, Mario Di Gallo, Marko Berginc, Marko Kern, Marko Mosetti, Massimo Candolini, Milan Nikolič, Milan Velikonja, Mitja Filipič, Roberto Barbarino, Robert Rot, Samo Piuzi, Sergio Chinese, Sergio Liessi, Silvij Černilogar, Silvio Franz, Solero Rosi, Simon Čopi …
Uredil: Peter Podgornik
