SMERI V PRIMORSKIH STENAH
.jpg)
Stene: SV stena, Z in J stena
Opis gore: Severozahodni stražar Visokega Kanina se dviguje z ostrega grebena, med 2385 metrov visoko sedlom na jugovzhodu in sedlom Péravo (Sella Grubia) na severozahodu. Ime nosi po velikem kotlu imenovanem Krnica na jugozahodnem, rezijanskem delu gore.
Z izpostavljenega grebena, po katerem je speljana zahtevna pot „Ferrata Rosalba – Grasseli“, skupna s Tavisoko Rosajansko potjo, se spuščajo na vse strani razdrapane stene. Največ smeri se je nabralo prav na severovzhodni strani gore, gotovo botruje temu krajši in predvsem enostavnejši dostop. Z Rezije je poznan le en vzpon po južni steni, enako velja tudi za osamljeno zahodno in istočasno najvišjo steno Vrha Krnice. Ta deluje dokaj razrito in krušljivo, gotovo pa ponuja, poleg naravnega prehoda, ki poteka prečno čez celo steno po široki strmi rampi/gredini, zanimive možnosti za plezanje novih smeri v divjem ambientu.
Prvi zapisan dostop na vrh je opravil leta 1881 po grebenu z Visokega Kanina vodnik A. Siega iz Rezije, ko je tja nesel palico za potrebe meritve vrha. Zimski vzpon naj bi prva opravila G. Brunener in A. Tersalvi, 27. 2. 1949 po centralnem žlebu v severni steni. G. Brunner je tudi avtor številnih opisanih smeri v stenah Vrha Krnice. Kdaj so po vršnem grebenu gnali gamse domačini z vseh strani Kanina, bo pa verjetno ostalo neznanka.
