Smeri: 1 Po severnem žlebu – Canalone Findenegg (AG/Buscaini-149b) (Strm sneg-skala III), 2 Pot Julia/Via ferrata divisione Julia (AG/Buscaini-149a) (II), 3 Severni steber (AG/Buscaini-149l) ( III/II), 4 Kugyeva smer (AG/Buscaini-149i) ( III/II), 5 Direktna smer (AG/Buscaini-149h) (strmo), 6 Smer Daniele Bertossi (V/III-IV), 7 Smer Orlando/Rossi (IV), 8 SZ greben (AG/Buscaini-149g) (izpostavljeno)
Opis: Nad skromnimi ostanki Kaninskega ledu, ki je izginil že pred približno dvajsetimi leti in deluje danes bolj kot snežni ledenik (zahodni sosedi uporabljajo izraz ghiacciaio nevoso), stoji severovzhodna stena, ki poleg pristopnih poti ponuja tudi nekaj krajših plezalnih smeri. Večinoma gre za lažje smeri starejšega datuma, speljane po izrazitih razčlembah. Nekatere od teh smeri so potem spremenili v nadelane poti. Zadnja leta je bilo tem smerem dodano še par novih.
Dostop: Običajno obiskovalci uporabijo za dostop žičnico z Nevejskega sedla (Sella Nevea) 1162 metrov visoko, ki pelje do koče Celso Gilberti (1850 m). Z Nevejskega sedla je do koče okrog 1. 40 ure hoje po stezi št. 635 (po gozdu desno ob smučišču). Od koče po stezi št. 632 do sedla Bela Peč za istoimenskim vrhom. Mimo ostankov vojaške utrdbe in naprej čez izrazite kraške pode, vrtače, čez grape/snežišča vse do višine okrog 2018 m. Označena pot št. 632 pelje na zahod, proti sedlu Péravo (Sella Grubia, Bivak Marussich-2040 m), naša steza zavije proti jugu, pod severno steno Visokega Kanina. Vzpenja se strmo navzgor v ključih, mimo skopih ostankov ledenika, v smeri markantnega žleba (Findeneggov ozebnik), desno katerega je na steni velika markacija, ki označuje vstop v pot Julija, od koče okrog 2 h.
Sestop: Z Visokega Kanina se na severni strani običajno uporablja za sestop Pot Julija ali Smer po policah v Kaninskem Vršiču, (strmo) okrog 2.5 h.
Daljši, toda manj strm je sestop na sončni/SLO strani grebena. Slediš markirani poti proti vzhodu do zgornje (D) postaje Kaninske žičnice pod Prestreljenikom (2002 m). Naprej slediš stezi preko smučarskega Sedla, navzdol do Prevale in naprej v mejah smučišča skozi Prevalsko ravan proti koči Gilberti, od 3.5 do 4 h.
Opombe: Obiskovalec mora tudi poleti računat pri dostopu pod steno na uporabo derez in cepina!
Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura, med katero izstopa vodnik Alpi Giulie avtorja Gina Buscainija, ki je davnega leta 1974 uspel delno predstaviti ta del gora.
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Boris Sedej, Borut Črnivec, Celso Craighero, Cristina Barbarino, Daniel Picilli, Daniele Moroldo, Davorin Žagar, Enrico Mosetti, Georgij Hvala, Helena Škrl, Igor Zlodej, Iztok Ipavec, Iztok Tomazin, Jan Maček, Jelko Flajs, Lado Mrakič, Leila Meroi, Lini Di Lenardo, Luciano De Crignis, Mariana Cuderman, Marino Di Lenardo, Mario Di Gallo, Marko Berginc, Marko Kern, Marko Mosetti, Massimo Candolini, Milan Nikolič, Milan Velikonja, Roberto Barbarino, Robert Rot, Samo Piuzi, Sergio Chinese, Sergio Liessi, Silvij Černilogar, Silvio Franz, Solero Rosi, Simon Čopi …
Uredil: Peter Podgornik