SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Stene: S stena , JV stran, Z stran
Opis gore: Najvišji vrh v skupini sliši na več imen: Kanin, Canin, Tjanin, Cianyn, Ćanen, Kamen … Predstavlja križišče treh grebenov, ki spuščajo svoje krake daleč stran od glavnega vrha. Na jugovzhodni in severni strani ga krasijo neskončni kraški podi in kratke skalne stene, proti zahodu pa visoko strmo ostenje, ki pada proti Reziji. Skopi ostanki ledenika na severni strani pričajo, da gre za visoko goro, ki je zaradi svoje zahodne lege deležna obilnih padavin. Visoka gora, pomaknjena ven iz glavne verige centralnega masiva Julijcev, ponuja tudi svojevrstne razglede na sosednje in daljne gore, pod nogami ležijo Benečija, Furlanska nižina, Goriška, Kras, Tržaški zaliv …
Koča/Dom Petra Skalarja na južni in koča Celso Gilberti na severni strani sta najbližji oskrbovani zavetišči v območju spodnjega dela kaninskih gora. Zavetišča in bivaki, tako planinski kot jamarski, nudijo še dodatno zavetje vse pogostejšim obiskovalcem teh gora. Številne planinske poti ga delajo pristopnega z vseh strani, bližina žičnic na obeh straneh vršnega grebena je obisk še povečala, saj je nekoč dolg pristop iz globokih dolin krepko skrajšala. Globoke jame in številna brezna so pogorje Kanina napravile znano med raziskovalci podzemnega, kraškega sveta doma in v svetu.
Zgodovina pristopov na Visoki Kanin in poskusov vzponov, posebno po severni steni, je zelo bogata, vsaka stran hrani kopico zapisov. V tem prispevku je izluščeno nekaj podatkov, ki so verjetno zelo blizu dejanskemu stanju dogajanja.
Prvi zapisan vzpon nedomačina na vrh naj bi bil opravljen julija leta 1841, botanik Otto Sendtner naj bi se z dvema vodnikoma iz smeri Bovca po vzhodni strani povzpel na vrh, nekateri dokumenti na zahodni strani Kanina pričajo celo o vzponu okrog leta 1750. Vsekakor je treba vedeti, da so od nekdaj rezijanske ovce mulile sočno travo zahodnih pobočji vse do Malega Kanina, od koder ni daleč do Visokega Kanina (okrog 350 metrov ne preveč težkega terena). To je potrdil tudi gorski vodnik A. Siega iz Rezije, ki je aktivno deloval po teh gorah v letih okrog 1870, vodil razne znanstvenike, pomagal pri meritvah vrhov itd… Prvi zimski vzpon na vrh naj bi opravili A. Oitzinger, Fllafer, G. Balaffio in Julius Kugy 12. 1. 1902 po severnem žlebu, preko severne stene. Isto leto poleti je bilo opravljeno tudi prvo grebensko prečenje z Visokega Kanina vse do Prestreljenika, Feldner in Waizer, 6. 6. 1902 (ob 2.15 zjutraj iz Nevejskega sedla, preplezala novo smer v severni steni V. Kanina in opravila prečenje, ob 19.00 zvečer v Rablju). Pri prvih poskusih vzpona po severni steni je bil aktiven tudi gorski vodnik Andrea Wenzel iz Rajbla (Andrej Vencelj). V prvem poskusu so preko severne stene Srednjega Vršiča dosegel vršni greben, na sam vrh Visokega Kanina niso uspeli. Isti A. Vencelj je 4. 6. 1874 s skupino Höfer prišel na Visoki Kanin, po žlebu ki nosi ime Findenegg, ta vzpon je bil kmalu pozabljen. H. Findenegg in Fllafer sta avgusta leta 1878 prišla na Visoki Kanin preko Srednjega Vršiča, bila sta prepričana, da sta opravila prvi vzpon s severa, dejansko pa sta bila prva na celotnem grebenu med Srednjim Vršičem in Visokim Kaninom. Findenegg sam je 15. 7. 1880 preplezal žleb, ki nosi ime po njem, bil je prepričan, da je opravil prvenstven vzpon, dejansko pa je prvi ponovil smer Andreja Venclja iz leta 1874. Enako je mislil tudi G. di Brazza, ki je isti žleb preplezal avgusta 1880 ali 1881. Leta 1890 sta vodnika iz Reklanice Francesco Marcon in Ignazio Piussi preplezala Smer po policah, levo od žleba. Ta smer je bila že naslednje leto opremljena z varovali pod okriljem SAF (Societa Alpinistica Friulana). Findeneg je sam poskusil v severni steni tudi leta 1883, zahodno od žleba. Po tej smeri sta septembra leta 1895 uspela Andrej Komac in Julius Kugy. Ista dva sta 15. 7. 1903 preplezala novo smer, ki je bila kasneje opremljena z varovali in nosi ime Via Julia. V času okrog leta 1910 je bil po kaninskih gorah zelo aktiven Henrik Tuma, ki je z domačini celoten masiv prehodil večkrat z vseh strani, preučeval imena in jih dokumentiral.
