Smeri: 1 Smer na škrbino v Pečeh - Forcella Tedesca (AG/Buscaini-168a) (45°/II), 2 Smer po rampi (IV+/III), 3 Smer Craighero – Liessi (IV+/III+), 4 S stena in V greben (AG/Buscaini-164a) (II), 5 Severni žleb in greben (Strmo), 6 Spigolo Crampo (Lažje), 6a “los facenderos” ( M5), 7 Severna stena (AG/Buscaini-164d) (Srednje težko), 7a Ledena pesem (WI 4-5), 8 Severozahodni greben (AG/Buscaini-164c) (IV+/III-IV), 8a Vstopna var. SZ grebena (AG/Buscaini-164ca) (II)
Opis: Široko raztegnjena razčlenjena stena ponuja plezalcem krajše smeri nižjih in srednjih težav v ne preveč dobri skali. Markanten kot/žleb na levi strani pod Škrbino v Pečeh (Forcella Tedesca) nudi najhitrejši prehod na greben in južno stran masiva. Dejansko spada ta nižji del stene že v predel enakomernega grebena Peči med Srednjim in Hudim Vršičem. Nam bo predstavljal levi, začetni del stene. Izrazita škrbina v vršnem grebenu vzhodno pred vrhom je Škrbina Ursic/Forcella Ursic. Med omenjenima škrbinama poteka stranski severni krak grebena preko turnosmučarskega Sedla Ursic v smeri sedla in vrha Bela peč. Na sedlo desno, jugozahodno od vrha Srednjega Vršiča pripelje po slovenski strani markirana planinska pot, ki se preko Kaninskega Vršiča in Kaninske škrbine dviguje proti Visokemu Kaninu.
Dostop: Na račun široke stene lahko uporabljamo več dostopov:
a) Od koče Gilberti sestopiš par metrov proti jugu, v strmini na nasprotni strani najdeš stezo, ki te preko skalnega terena pelje levo do širokega gruščnatega žleba. Po njem proti desni v smeri markantne škrbine imenovane Škrbina v Pečeh (Forcela Tedesca-2416 m), med Pečmi in Srednjim Vršičem, okrog 1 h. Isto stezo uporabimo, če gremo od koče Gilberti do Sedla Ursic, na primernem mestu zavijemo z nje desno proti izrazitemu sedlu (turnosmučarska pot), okrog 1.5 h.
b) Od koče Gilberti po stezi št. 632 do sedla Bela Peč za istoimenskim vrhom. Mimo ostankov vojaške utrdbe in naprej čez izrazite kraške pode, vrtače, čez grape/snežišča vse do višine okrog 2018 m. Pot št. 632 pelje na zahod, proti sedlu Péravo (Sella Grubia), naša steza zavije proti jugu, pod severno steno Visokega Kanina. Vzpenja se strmo navzgor, mimo skopih ostankov ledenika, v smeri markantnega žleba (Findeneggov ozebnik). Na primernem mestu zapustimo stezo in zavijemo po brezpotju levo pod steno Srednjega Vršiča, od koče okrog 1.5 h.
Sestop: Poznamo več možnosti sestopa:
a) Na sever je najhitrejši sestop (plezalni) po smeri, ki pripelje na Škrbino v Pečeh (za smeri v levem delu stene). Druga strma možnost (plezalna pot) je sestop po Smeri po policah v steni Kaninskega Vršiča. Obe možnosti pripeljeta na dostopno pot proti izhodišču. V obeh primerih je sestopa za okrog 2 uri.
b) Po grebenu proti levi/vzhodno, iskajoč logične prehode do Škrbine v Pečeh (Forcela Tedesca-2416 m, I do II). Tu desno, na južno stran grebena po melišču do planinske poti na Dolgih prodih. Po stezi proti vzhodu do zgornje postaji kaninske žičnice ali k Domu Petra Skalarja, okrog 1 h. Za povratek na izhodišče pri koči Gilberti je potrebno nadaljevati čez Sedlo, nato dol proti prelazu Prevala in naprej v mejah smučišča/Prevalska ravan proti koči Gilberti, okrog 2 h.
Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura, med katero izstopa vodnik Alpi Giulie avtorja Gina Buscainija, ki je davnega leta 1974 uspel delno predstaviti ta del gora.
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Boris Sedej, Borut Črnivec, Celso Craighero, Cristina Barbarino, Daniel Picilli, Daniele Moroldo, Davorin Žagar, Enrico Mosetti, Georgij Hvala, Helena Škrl, Igor Zlodej, Ivan Rejc, Iztok Ipavec, Iztok Tomazin, Jan Maček, Jelko Flajs, Lado Mrakič, Leila Meroi, Lini Di Lenardo, Luciano De Crignis, Mariana Cuderman, Marino Di Lenardo, Mario Di Gallo, Marko Berginc, Marko Kern, Marko Mosetti, Massimo Candolini, Milan Nikolič, Milan Velikonja, Roberto Barbarino, Robert Rot, Samo Piuzi, Sergio Chinese, Sebastjan Domenih, Sergio Liessi, Silvij Černilogar, Silvio Franz, Solero Rosi, Simon Čopi …
Uredil: Peter Podgornik