SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Smeri: 1 Z vrha na jug (40°/35°), 2 Z vrha na vzhod/D (40°/35° (S3)), 3 Z vrha na vzhod/L (40°/35° (S3)), 4 Z grebena Prdolna (40°/35° (S3))

Opis: Poleg označenih planinskih, lovskih in usihajočih pastirskih stez, ki vodijo na Skutnik, je vrh primeren cilj za ljubitelje zahtevnejšega smučanja po strmih senožetih in grapah, po katerih se v dobrih razmerah lahko pripelješ dokaj nizko na žagarsko stran. Znan je tudi lažj spust z območja Skutnika proti Reziji, kjer je treba v dobrih zimah računati na dolg dostop.
Marko Berginc iz Žage je poskrbel, da je tudi v tem odmaknjenem predelu najti kaj zanimivega za ljubitelje strmih, oddaljenih smučin.

Dostop: V vsakem primeru gre za dolge dostope, saj leži izhodišče na Žagi borih 372 metrov nad morjem. Nekoč dobro shojene gozdne in pastirske steze danes samevajo. Obiščejo jih lovci in redki ljubitelji samotnih poti.

a) Za dostop do smeri št. 2/3/4 je iz Žage najkrajša tista pot, ki najprej sledi markirani stezi na Sedlo Baban. Že četrt ure hoda nad Žago (ostanki tovorne žičnice) zavije steza levo z markirane poti, prekorači strugo Globoškega potoka in se pne po gozdnem svetu do višine okrog 1100 metrov (blizu neiizrazit vrh Osredek v dvigajoči se gozdni rami). Malo više se odcepi iz opisane steze desno preko strmega gozda druga steza, ki pelje v smeri planine Globoka. Na prečno stezo/mulatjero pride pred strugo Globoškega potoka, v bližini je stičišče grap, koder potekajo smučarski spusti (izhodišče za vzpone po smučarskih smereh). Iz Žage je po opisani poti do stičišča grap okrog 3 ure hoje.
b) Druga varianta dostopa (smer št. 1.) je ista steza do predela na višini 1100 m (blizu neizrazit vrh Osredek v dvigajoči se gozdni rami). Od tu nadaljuje steza po najprej golem in višje poraščenem hrbtu do ostankov Planine Kal (napačno Osredek-1405 m) na začetku travnatih prostranstev Skutnika, ki ga dosežemo po strmem travnatem/zasneženem pobočju, iz Žage dobre 3 ure hoje.

Sestop: Za smer št.1. poteka sestop v območju dostopa (b), za ostale smeri, ki končajo v strugi Globoškega potoka pa pod (a).

Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura, med katero izstopa vodnik Alpi Giulie avtorja Gina Buscainija, ki je davnega leta 1974 uspel delno predstaviti ta del gora.

Pri zbiranju podatkov so pomagali: Boris Sedej, Borut Črnivec, Celso Craighero, Cristina Barbarino, Daniel Picilli, Daniele Moroldo, Davorin Žagar, Enrico Mosetti, Georgij Hvala, Helena Škrl, Igor Zlodej, Iztok Ipavec, Iztok Tomazin, Jan Maček, Jelko Flajs, Lado Mrakič, Leila Meroi, Lini Di Lenardo, Luciano De Crignis, Mariana Cuderman, Marino Di Lenardo, Mario Di Gallo, Marko Berginc, Marko Kern, Marko Mosetti, Massimo Candolini, Milan Nikolič, Milan Velikonja, Roberto Barbarino, Robert Rot, Samo Piuzi, Sergio Chinese, Sergio Liessi, Silvij Černilogar, Silvio Franz, Solero Rosi, Simon Čopi …

Uredil: Peter Podgornik