Opis gore: Malo nad gozdno mejo, v objemu visokogorskih travnikov, zavije greben spet proti zahodu in se postopoma niža. Verjetno je dobra paša botrovala pri izbiri imena pastirjem, ki so pred stoletji pasli drobnico na sočnih pašnikih Skutnika. Strmi gozdovi in planine na obeh straneh grebena so dajali kruh domačinom žagarske in rezijanske strani. Predel imenovan Rezjanski gozd na vzhodni strani Skutnika nad Žago dokazuje, da je bilo kljub meji tu sožitje med prebivalci obeh strani grebena. Sedaj številne zapuščene planine nemo pričajo o ne pradavni zgodovini dveh narodov na prepihu različnih jezikov, kultur in navad …