SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Stene: SV stena, SZ stena, J stran, V stran
Opis gore: Prestreljenik je samostojna, mogočna gora drznih oblik, postavljena sredi masiva Kaninskih gora. Na jugozahodu sega do škrbine med Hudim vršičem in Prestreljeniškim stolpom, kjer ga krasi veliko naravno okno. Proti severovzhodu se konča na sedlu Prevala, ki ga po nazobčanem grebenu dosežemo preko Prestreljeniških vršičev/Ovčjih vršičev (Cime Peccorelle-2262 m). Vrh je dostopen po markirani poti s Sedla na vzhodni strani, težji je dostop/lažje plezanje iz smeri okna in po severozahodni strani. Bližina trenutno povezanih smučarskih središč na obeh straneh grebena botruje velikemu obisku poleti in pozimi. Plezalci in zahtevni alpinistični smučarji so Prestreljenik dodobra obdelali, zaradi nekoč zastražene meje in nepoznavanja opravljenih vzponov je bilo potrebno mednarodno sodelovanje, da so smeri pravilno postavljene in predstavljene.
Stoletje in več nazaj je prevladalo prepričanje, da je vrh najvišji v celotnem masivu, zato je bil svoj čas bolj obiskan kot Visoki Kanin. Za pastirji in lovci, ki so ga raziskali po naravnih prehodih na obeh straneh grebena, so prišli razni znanstveniki, ti so poleg študije naravnih zanimivosti opravili tudi natančne meritve. Znanih je nekaj zapisov o prvih vzponih nedomačinov; Sendtner 1841-1843, Stanič 1844, Churchil 1871. Leta 1877 je raziskovalni duh pripeljal Marinellija z južne strani do Prestreljeniškega okna, kjer je študiral kamenine, do istega okna je sam po severozahodni steni prišel Edmund Lucerna 13. 6. 1897 leta. Vsekakor sta oba tam naletela na sledi lovcev in pastirjev, ki so že prej prišli skozi okno in po senčni strani na vrh gore. Prvi zapisan zimski vzpon naj bi opravili E. Comici, F. Movia in G. Brunner 23. 2. 1930 (ob tem podatku se sprašujem, kje so bili razni Alpski lovci in Alpini v letih prve svetovne vojne, fronta in utrdbe niso bile daleč).
