SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Smeri: 1 Smer po policah (AG/Buscaini-149c) (I+)

Opis: Zajema neizrazit del grebena med Srednjim Vršičem in Visokim Kaninom (med mejnim kamnom 14/10 vzhodno in 14/12 zahodno). Po severni strani poteka Smer/Pot po policah, ki se v mejah grebena proti zahodu spusti v Kaninsko škrbino, v kateri se konča Severni žleb/ Canalone Findenegg. V mejah omenjenega grebena poteka markirana pot na Visoki Kanin, ki pride po južni/slovenski strani od Doma Petra Skalarja ali z zgornje postaje Kaninske žičnice.

Plezalna pot Smer po policah začne v vpadnici Kaninske škrbine, koder poteka Findeneggov žleb, desno začne Pot Julia.

Dostop: Običajno obiskovalci uporabijo za dostop žičnico z Nevejskega sedla (Sella Nevea) 1162 metrov visoko, ki pelje do koče Celso Gilberti (1850 m). Z Nevejskega sedla je do koče okrog 1. 40 ure hoje po stezi št. 635 (po gozdu desno ob smučišču).
Od koče po stezi št. 632 do sedla Bela Peč za istoimenskim vrhom. Mimo ostankov vojaške utrdbe in naprej čez izrazite kraške pode, vrtače, čez grape/snežišča vse do višine okrog 2018 m. Označena pot št. 632 pelje na zahod, proti sedlu Péravo (Sella Grubia, Bivak Marussich-2040 m), naša steza zavije proti jugu, pod severno steno Visokega Kanina. Vzpenja se strmo navzgor v ključih, mimo skopih ostankov ledenika, v smeri markantnega žleba (Findeneggov ozebnik), desno katerega je na steni velika markacija, ki označuje vstop v plezalno Pot Julija, od koče okrog 2 h.
Levo je vstop v plezalno pot Smer po policah, ki vodi po severni steni Kaninskega Vršiča.

Sestop: Z območja Visokega Kanina se na severni strani običajno uporablja za sestop Pot Julija ali Smer po policah v Kaninskem Vršiču, (strmo) okrog 2.5 h.
Daljši, toda manj strm je sestop na sončni/SLO strani grebena. Slediš markirani poti proti vzhodu do zgornje (D) postaje Kaninske žičnice pod Prestreljenikom (2002 m). Naprej slediš stezi preko smučarskega Sedla, navzdol do Prevale in naprej v mejah smučišča skozi Prevalsko ravan proti koči Gilberti, od 3.5 do 4 h.

Opombe:

Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura, med katero izstopa vodnik Alpi Giulie avtorja Gina Buscainija, ki je davnega leta 1974 uspel delno predstaviti ta del gora.

Pri zbiranju podatkov so pomagali: Boris Sedej, Borut Črnivec, Celso Craighero, Cristina Barbarino, Daniel Picilli, Daniele Moroldo, Davorin Žagar, Enrico Mosetti, Georgij Hvala, Helena Škrl, Igor Zlodej, Iztok Ipavec, Iztok Tomazin, Jan Maček, Jelko Flajs, Lado Mrakič, Leila Meroi, Lini Di Lenardo, Luciano De Crignis, Mariana Cuderman, Marino Di Lenardo, Mario Di Gallo, Marko Berginc, Marko Kern, Marko Mosetti, Massimo Candolini, Milan Nikolič, Milan Velikonja, Roberto Barbarino, Robert Rot, Samo Piuzi, Sergio Chinese, Sergio Liessi, Silvij Černilogar, Silvio Franz, Solero Rosi, Simon Čopi …

Uredil: Peter Podgornik