Smeri: 1 Žleb pod škrbino (45° (II-III)), 2 Grapa s sedla/škrbine (45°/40°), 3 Smer po S/SZ stebru (IV), 4 Severni žleb (AG/Buscaini-173) (50° (III)), 4a Popravni izpit ( III/5), 5 Smer Giacinto-Simonetti (AG/Buscaini-172a) (II+), 6 Vidovo okno ( IV/5-), 7 Ledeni pajek (85°/60°-80°)
Opis: Nad obširnim kotlom imenovanim Prestreljeniški led, ki je v poznih poletnih mesecih le skromna senca ostankov snega, se boči strma severna stena Hudega Vršiča. Vzhodno jo omejuje globoka škrbina pred Prestreljeniškim stolpom (2350 m), zahodno pa Kota 2470. V levi tretjini stene se spušča s Škrbine v Hudem Vršiču (2390 m) na sever strm, globok in ozek žleb. Po skopih podatkih premore severna stran nekaj plezalnih smeri, tista po izrazitem ozkem žlebu, pod globoko škrbino je bila tudi presmučana. Stena je najvišja v vpadnici zahodnega vrha.
Dostop: a) Od koče Gilberti se usmeriš proti Prestreljeniškemu oknu; malo višje prideš v širok snežen/gruščnat žleb, ki mu slediš dobrih sto metrov (pod izrazitim grebenskim stolpom imenovanim Kuntar). Nato zaviješ levo do prostranega kotla, od koder lahko pristopiš pod SZ steno Prestreljenika ali pod S steno Hudega Vršiča. Čas dostopa je odvisen od oddaljenosti do vstopa v izbrano smer, +/- ena ura.
b) Z zgornje postaje Kaninske žičnice po poti, ki vodi na Visoki Kanin.
V vpadnici markantnega (Prestreljeniškega) okna po melišču/stezi navzgor v smeri okna. Skozenj in po drugi strani navzdol po krajši razbiti steni/žlebu z manjšimi skalnimi skoki (II, okrog 40 m) pod severno steno Prestreljenika in Hudega Vršiča, okrog 1.15 h.
Pozimi je mogoče z okna smučat na severno stran/priporočljivo za izkušene.
Sestop: a) Z vrha sledi običajno sestop po lažjem terenu proti jugu (lažje plezanje). Enostavnejši je sestop z Zahodnega vrha, približno 75 višinskih metrov nižje naletiš na markirano pot po kateri dosežeš zgornjo postajo Kaninske žičnice, okrog 1 h.
b) Z Vzhodnega vrh lahko sestopaš v območju Vzhodnega grebena, ki te pripelje med lažjim plezanju v škrbino med Hudim Vršičem in Prestreljeniškim stolpom. Od tu proti jugu na stik s potjo (glej opis Prečenje grebena št. 9).
Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura, med katero izstopa vodnik Alpi Giulie avtorja Gina Buscainija, ki je davnega leta 1974 uspel delno predstaviti ta del gora.
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Boris Sedej, Borut Črnivec, Celso Craighero, Cristina Barbarino, Daniel Picilli, Daniele Moroldo, Davorin Žagar, Enrico Mosetti, Georgij Hvala, Helena Škrl, Igor Zlodej, Iztok Ipavec, Iztok Tomazin, Jan Maček, Jelko Flajs, Lado Mrakič, Leila Meroi, Lini Di Lenardo, Luciano De Crignis, Mariana Cuderman, Marino Di Lenardo, Mario Di Gallo, Marko Berginc, Marko Gruden, Marko Kern, Marko Mosetti, Massimo Candolini, Milan Nikolič, Milan Velikonja, Roberto Barbarino, Robert Rot, Samo Piuzi, Sergio Chinese, Sergio Liessi, Silvij Černilogar, Silvio Franz, Solero Rosi, Simon Čopi, Sebastjan Domenih, Tomo Orbanič …
Uredil: Peter Podgornik