Smeri: 7 Smučarska smer (III+), 8 Idrska smer (III-), 9 Prečenje grebena (II)
Opis: Pravo nasprotje senčne severne stene je sončno južno pobočje, kjer se obli greben Vrh Osojnice, preko katerega preči poletna pot in turnosmučarski prehod, dviguje visoko pod Škrbino v Hudem Vršiču, ki loči oba vrhova. Desni vrh (vzhodni) ima pod grebenom krajšo skalno steno, ki se proti zahodu poleže in zgleda bolj kot strmo stopničasto pobočje.
Strma vzhodna stena je stopničasta, stoji v koncu Velikega grabna, tik nad planinsko potjo, nad širokim snežiščem/meliščem, ki se dviguje vse do škrbine med Hudim Vršičem in Prestreljeniškim stolpom. V tej steni je znana le ena smer.
Dostop: Na sedlu pod Hudim Vršičem zapustimo planinsko pot, ki prepelje od Doma Petra Skalarja ali z zgornje postaje kaninske žičnice. Po brezpotju naprej, iskajoč najlažje prehode po ploščah med strmimi stopničastimi skladi, preko katerih dosežemo med lažjim plezanjem vršni greben. Najvišji je zahodni levi vrh, od koče ali postaje žičnice, okrog 1 h.
Sestop: Najlažji je v nasprotni smeri dostopa.
Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura, med katero izstopa vodnik Alpi Giulie avtorja Gina Buscainija, ki je davnega leta 1974 uspel delno predstaviti ta del gora.
Pri zbiranju podatkov so pomagali: Boris Sedej, Borut Črnivec, Celso Craighero, Cristina Barbarino, Daniel Picilli, Daniele Moroldo, Davorin Žagar, Enrico Mosetti, Georgij Hvala, Helena Škrl, Igor Zlodej, Iztok Ipavec, Iztok Tomazin, Jan Maček, Jelko Flajs, Lado Mrakič, Leila Meroi, Lini Di Lenardo, Luciano De Crignis, Mariana Cuderman, Marino Di Lenardo, Mario Di Gallo, Marko Berginc, Marko Kern, Marko Mosetti, Massimo Candolini, Milan Nikolič, Milan Velikonja, Roberto Barbarino, Robert Rot, Samo Piuzi, Sergio Chinese, Sergio Liessi, Silvij Černilogar, Silvio Franz, Solero Rosi, Simon Čopi …
Uredil: Peter Podgornik