Pogorja/doline/gore: Prestreljenik - M. Forato (2498 m), Hudi Vršič - Cima Lunga (2478 m/2461 m), Peči - Cima Gilberti (2472 m), Srednji Vršič - M. Ursic (2543), Kaninski Vršič 2514 m, Visoki Kanin - M. Canin Alto (2587 m), Mali Kanin - M. Canin Basso (2571 m), Črni Vogel – Cerni Vogu (2422 m), Vrh Laške Planje - M. Lasca Plagna (2448 m), Vrh Žlebi - M. Slebe (2335 m), Velika Baba – Baba Grande (2160 m), Mala Baba – Baba Piccola (1977 m), Skutnik - M. Guarda (1720 m), Vrh Krnice - Picco di Carnizza (2441 m), Žrd – M. Sart (2324 m), Cuel Sclaf - Slovenski grič (2157 m), Slapovi, Podzemna brezna
Opis gore: V tem prispevku spoznavamo vrhove in stene jugozahodnega Kaninskega grebena, ki se vleče s sedla Prevala vse do Visokega Kanina. Tam se vršno sleme razcepi v dva, še daljša grebenska kraka s številnimi, malo obiskanimi vrhovi in še redkeje obiskanimi stenami. Sončna, vzhodna stran nad reko Sočo je pravo nasprotje severne, senčne in z ostanki ledenika okrašene gorske pokrajine nad ozko dolino Reklanica. Skupni obema stranema grebena so le neskončni kraški podi in skalni osamelci, posejani med njimi. Južni in severozahodni grebenski krak sestavlja kup vrhov, ki na zahodni strani spuščajo svoje vode proti Reziji.
Zahodno lice Kanina nad dolino Rezija z istoimensko reko je ostenje zase. Rezijani so tu speljali svojo Tavisoko Rosajansko pot, ki obkroži njim tako ljube vrhove nad rodno dolino. Z na videz položnega Žrda se svet postopoma postavlja pokonci. Pred Vrhom Krnice nas pričaka grebenska rez, ki se preko Visokega Kanina vleče čez številne vrhove in za Babami izgine v strmem pobočju nekje nad Učjo.
Gorska, nekoč mejna prostranstva širom Visokega Kanina so bila od nekdaj raj za gozdarje, pastirje, lovce, tihotapce, prebežnike ... Ostanki planin na strmih pobočjih visoko nad Žago, Rezijo in Reklanico, ki danes povečini samevajo, nemo pričajo o ne tako davnih časih, ko so revščina, vojne in želja po boljšem odgnale veliko prebivalstva v širni svet – od skromne domače polente do belega kruha s trdo skorjo.
Zelo razgledne in svojčas dokaj dobro obiskane gore so v času ostre meje bile nehote odmaknjene. Čeprav blizu, so bile za večino ljudi zelo daleč … Plezalci so tačas tešili svoje apetite v povečini kratkih stenah na obeh straneh grebena. V današnjem času so te gore spet obiskane, posebno vrhovi v bližini žičnic. Veliko je turnih smučarjev, za katere je na prostranih podih dovolj prostora. Ob pogledu na nove smeri v tem delu gora nam trenutno stanje kaže, da je v zadnjih letih večji obisk zahtevnih smučarjev kot plezalcev …
Priprava tega prispevka je predstavljala poseben zalogaj na poti po primorskih stenah, odprla je nova področja, spoznanja in prijateljstva. Zahtevala je mednarodno sodelovanje med Slovenci, Italijani in Rezijani. Veliko raziskovanja in usklajevanja imen vrhov, škrbin, poteka smeri je rodilo to, kar je pred nami.
Hvala vsem, ki ste mi stali ob strani.