SMERI V PRIMORSKIH STENAH

Bela peč – 2146 m (Bila pec-IT, Bila Peit-Furlansko)   :: Vzhodna stena   foto :: P. Podgornik in S. Lieb

Bela peč – 2146 m (Bila pec-IT, Bila Peit-Furlansko)   :: Vzhodna stena foto :: Peter Podgornik

Smeri: 1 JV smer ( zahtevno), 2 Fine '900 ( 6c), 3 No name ( 6b+/c ?), 4 Canin & canon ( 6b+), 5 ¨No nukes¨ in 5a ¨Make love not war¨ ( 6c in 6c+), 6 Grata che ti accendi ( 7a+), 7 Finferlo ( 6b+), 8 Luis Trenker und der Ziegenpeter ( 7a), 9 Tira la manetta non molar ( 6b+), 10 Zoe ( 6b+), 11 Lupo Gilberto ( 6b+), 12 Aria sottile ( 8a), 13 Zedra ( 7a+), 14 Tarcisio ( VI/V+), 15 Cosi come'é ( 7a (obv. 6b+)), 16 Pilastro centrale ( Ae), 17 Zlatorog ( 8b?), 18 Barbacetto-De Infanti (VI), 19 Gilbo love ( 8c+?), 20 Strange days ( 7a), 21 Steep blue ( 8a+?), 22 Ellipsis ( 8b+), 23 Il cappello della strega ( 7c+/8a), 24 Gilberti-Soravito (V), 25 Meander ( 8a+), 26 Il Ciclone ( 7c (obv. 7a)), 27 Un prost a presto (VIII+/VII-VIII), 28 Orrizzontal ( 7a (obv. 6c))

Opis: Posodobljeno - jesen 2020: Pred skoraj sto leti se je začela pisat plezalna zgodovina v vzhodni steni Bele peči, kjer je sedaj skoncentriranih največ smeri tako po dolžini kot po zahtevnosti, od vseh sten v skalnih pečeh nad Nevejskim prevalom.

Od takrat, ko je bila leta 2012 vzhodna stena Bele peči prvič predstavljena na našem spletišču je opaziti v njej veliko novosti in sprememb. V boku dolgim klasičnim smerem stoji vse več dolgih in zahtevnih več-raztežajnih športno plezalnih smeri. V teh smereh je čutiti različne pristope vrhunskih plezalcev do urejanja stojišč in vmesnega varovanja v samih smereh. V marsikateri od njih so zavrtani svedrovci tako na stojiščih, kot v raztežajih smeri, za plezanje je potrebna dovolj dolga vrv in priporočeno število varovalnih sistemov. Ni pa v vseh modernih smereh tako; marsikatera nova smer ponuja navrtana stojišča, v raztežajih pa kombinacijo redkih svedrovcev, klasičnih klinov, uporabo vseh mer zatičev, metuljev in uporabo skalnih ušes… Posebnost je lahko ponavljanje starih klasičnih smeri; plezalci so primorani, da nesejo s seboj dober izbor varovalne opreme. Ostanki starih lesenih zagozd in marsikje zarjavelih klinov že dolgo ne ponujajo varnosti, razvoj alpinizma je ta čas klasičnim klinom in lesenim zagozdam dodal sodobna premična varovala, kot so zatiči, metulji… In ker so tudi najboljši svedrovci po množični uporabi lahko nevarni so bili pred kratkim v nekaterih dolgih smereh, v levem delu stene zamenjani.
Nekatere, več-raztežajne športne smeri so bile v levem delu stene v 80-ih in 90-ih letih minulega stoletja narejene z vrha, raztežaji teh smeri so običajno bili krajši, verjetno zaradi takratnih kratkih plezalnih vrvi. Vzporedno s hitrim razvojem plezanja, je drvel naprej tudi razvoj plezalne opreme, plezalne vrvi so sedaj veliko daljše, tanjše, lažje… primerno vrvem so v današnjem času daljši tudi raztežaji v novih in obnovljenih smereh.

Vsekakor je stena Bele peči vabljiva za plezalce različnih sposobnosti in okusov, največ je obiskana s strani plezalcev iz Italije, Avstrije in Slovenije.
Za tiste, ki se radi pripeljejo iz doline z žičnico, je dostop zanemarljiv, dejansko jih čaka sestop z gondolske postaje ob koči Gilberti do pod vznožja vzhodne stene.

Na desni strani stene, raztežaj nad vstopom v dolgo športnoplezalno smer ¨Meander¨ je vhod v brezno ¨Rolo¨, povezano je z več kilometrov dolgim podzemnim sistemom jame ¨Gortani¨ na severni strani Kaninskih podov.

Jeseni leta 2020 mi je pomagala pri urejanju tega prispevka z informacijami in gradivom o novih, nekaterih starih smereh in plezališčih mednarodna peščica plezalcev s katerimi smo skupaj gradili to, kar je pred vami. Od vseh njih pa si posebno mesto zaslužijo; Alex Di Lenardo, Andrea Polo, Attilio De Rovere, Daniele Pesamosca, David Debeljak, Emiliano Zorzi, Ennio Rizzotti, Enrico Mosetti, Gašper Pintar, Giorgio Bianchi, Jernej Kruder, Klemen Premrl, Stefan Lieb-Lind … vsi dobri poznavalci obstoječih in avtorji številnih novih smeri…

Dostop: Plezalci uporabljajo dve možnosti dostopa:

a) S kabinsko žičnico do pred koče Gilberti, od koder sestopiš po stezi št. 635 pod vzhodno steno Bele peči, okrog 10 minut.
b) S parkirišča na Nevejskem prevalu (okrog 1170 m) po stezi št. 635, ki je po novem speljana po gozdu, desno od smučarskih prog (pred nekaj leti je potekala steza v območju smučarske proge), vsaj 1 h.

Sestop:  Plezalci imajo več možnosti sestopa:

a) Z večine smeri v vzhodni steni se plezalci spuščajo po dvojni vrvi na izhodišče, kjer jih čaka sestop v dolino po stezi št. 635, okrog 1 h.
b) Lahko pa se povzpnejo do postaje kabinske žičnice ob koči Gilberti (okrog 15 minut vzpona po stezi), od koder jih čaka razgledna vožnja z žičnico do Nevejskega prevala (pazi urnik voženj).
c) Le redki se z roba stene povzpnejo po razdrapanem, rušnatem terenu na vršni greben in po njem dosežejo vrh Bele peči, od koder sestopijo po zavarovani poti v smeri jug/jugozahod na sedlo Bela peč (2005 m) in navzdol po stezi št. 632, v smeri vzhod do koče Gilberti (1850 m), okrog 1.5 h (odvisno kje konča smer).

Opombe:  

Viri: Arhiv urednika in obstoječa literatura

Pri zbiranju podatkov (od 2012 do 2020) so pomagali: Aldo Michelini, Alex Di Lenardo, Andrea Orlini, Andrea Polo, Claudio Carratu, Cristina Barbarino, Daniel Picilli, Ennio Rizzotti, Erik Švab, Franci Jensterle, Igor Zlodej, Leila Meroi, Lorenzo Barbarino, Luciano De Crignis, Lucijan Milič, Mario Di Gallo, Marko Kern, Marco Mosetti, Marco Sterni, Maurizio Tavagnutti, Massimo Candolini, Paulo Pezzolato, Roberto Barbarino, Rocco Romano, Roman Benet, Rudolfo Sinuelle, Sergio De Infanti, Silvio Franz, Stefan Lieb-Lind…
 

Uredil: Peter Podgornik