Pogorja/doline/gore: Bela peč – 2146 m (Bila pec-IT, Bila Peit-Furlansko), Pobič – 1987 m (Mt. Poviz), Lopič – 1879 m (Col Lopic), Velika Bavha – 1980 m (Mt. Robon Alto)
Opis gore: Posodobljeno – jesen 2020: Na zgornjem robu gozdne meje in na spodnjem robu neskončnih Kaninskih podov, ki spominjajo na kamniti ledenik, samevajo skalni osamelci, okrašeni z navpičnimi, kompaktnimi in gladkimi stenami. Za razliko od nazobčanih sten Škednjev na vzhodni strani grebena delujejo skalne peči na severni strani bolj kopasto, njihove stene so za spoznanje bolj strme in gladke. Zaradi nizke lege in bližine gozda so le-te sem in tja okrašene z zelenimi okraski, kar daje vedeti, da gre za stene s pridihom mediterana.
Izhodišče za omenjene stene je Nevejski preval (Na Žlebeh – Sella Nevea), naravna meja med Reklansko in Jezersko dolino. Znan smučarski center na severni strani Kaninskega grebena, povezan s podobnim na vzhodni strani, privablja ljubitelje smučanja na urejenem smučišču kot tudi vse številčnejše uživače izven urejenih prog. Neskončni kraški podi, ki delujejo ponekod kot ledeniki, polni razpok, skrivajo v svojih nedrih številna brezna in nikoli raziskani labirint jam, pravi jamarski El Dorado.
Poleg koče Gilberti je tod naokrog še par jamarskih bivakov, dobro označene planinske poti nas mimo skalnih osamelcev pripeljejo do roba Kaninskih podov in naprej na nekatera sedla in vrhove.
Med plezalci je najbolj znana in obiskana Bela Peč – 2146 m (Bila Pec - IT, Bila Peit - Furlansko) v neposredni bližini koče Gilberti in osrednjega dela smučišča. Ponuja plezanje daljših, običajno več raztežajnih športno plezalnih smeri v stenah na vzhodni, severozahodni strani gore in plezališča s par daljšimi smermi na njeni južni strani.
Manj znana je stena Pobiča – 1978 m (Mt Poviz) in najbolj oddaljena od izhodišča, strma stena Velike Bavhe – 1987 m (Mt. Robon Alto), obe severneje od Nevejskega prevala, že nad Jezersko dolino. Med tema dvema stoji ponižen Lopič – 1879 m m (Col Lopic), kjer je bilo poleti 2020 urejeno novo plezališče.
Smeri, preplezanih s klasičnimi varovali, ni v teh strmih in gladkih stenah kaninskih osamelcev skoraj nič, žal se o njih tudi ve bore malo.
Večina je novejših, zahtevnejših športno plezalnih smeri, opremljenih s svedrovci. Avtorji le-teh so v glavnem vrhunski plezalci, ki so že desetletja nazaj prenesli znanje iz cvetočih dolinskih plezališč v dolge športne plezalne smeri v gorah.
S tem prispevkom so stene v celotnem masivu Kanina končno predstavljene; med Učejo in Predelom se je nabralo preko 39o plezalnih smeri in zahtevnih smučarskih spustov, uredilo se je tudi šest plezališč. In prav tu najdemo številne moderno opremljene skalne smeri, ki sodijo med najtežje v tem delu gora …