SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Stene: Pri Banderi (2054 m), Z stena, Jelenk (2049 m), Z stena, Vratni vrh (1996 m), J in Z stena
Opis gore: Ko gledaš z grebena Lope proti jugu opaziš, kako se dolina Krnice postopoma oži in se nižje razlije v strm poraščen svet, ki sega vse do struge Soče na robu Bovške ravni. Dol gledano, straži dolino na desni oster greben Stadorja, na levi pa široka skalna pregrada, za katero se večinoma uporablja ime Vratni vrh. Za pregrado se proti vzhodu razprostirajo neskončni visokogorski kraški podi Goričica. Dejansko je dolina tu najožja, kot je vrat pri steklenici, istočasno pa se prišleku iz doline tu odpirajo vrata v visokogorski svet. Vratni vrh stoji tu kot mogočen stražar in predstavlja prvega od treh vrhov v skalni pregradi, ki na vzhodni strani zapira Krnico z navpično steno. V rahlo dvigajočem se grebenu je v smeri sever najprej sedlo Naklo, kjer poteka naravni prehod med skalno pregrado. Severneje, sredi pregrade stoji vrh Jelenk s kompaktno steno, zadnji z najnižjo steno, ki se višje izgubi v skalnih podih je vrh Pri Banderi. V bližini je vhod v najgloblje slovensko brezno Čehi-2 (1502 m).
Strogo pastirsko področje je za časa prve svetovne vojne dobilo drugo podobo, ostanki tega časa so nema priča na Franca Jožefa in ostale male velikane, ki so želeli to deželo in jo na srečo izgubili.
Nepoznavanje terena je med plezalci napravilo veliko zmedo, saj so nekateri celotno skalno pregrado imenovali Vratni vrh. Le-ta je dejansko skrajno desni, najnižji v skalni pregradi in nad morjem, premore pa najvišjo in najbolj kosmato skalno steno. Ko se s planine Krnica približuješ steni, dejansko vidiš samo del južne stene Vratnega vrha, stena se približno v vpadnici vrha močno zalomi in postane zahodna.
