SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Pogorja/doline/gore: V zavetju Škednjev, Gore okrog Krnice, V senci Kanina - S Prestreljenika do Visokega Kanina in še malo vstran, Skalne peči nad Nevejskim prevalom
Opis gore: Pred nami se razprostira največje pogorje Julijskih Alp in istočasno edina skupina Zahodnih Julijcev, ki leži delno na slovenski strani. Od koder jo pogledaš, deluje kot mogočna, visoka pregrada povečini drugačna kot ostale gorske skupine v okolici. Obrnjena na vse strani neba nam nad globokimi dolinami ponuja gozdnata pobočja, slapove, sočne pašnike, neskončne kraške pode, ostanke ledenika, kup zanimivih prevalov, vrhov in sten.
Nekoč mejni greben se s prevala Predel preko številnih vrhov spušča proti jugozahodu in se na Visokem Kaninu razcepi v dva kraka. Severozahodni krak se spušča proti Rezjansko-Reklanski dolini, južni krak pa vse do doline reke Učje. Na obeh straneh grebena se razprostirajo neskončni kraški podi z bogatim in skrivnostnim svetom svetovno znanih kraških jam. Vode kaninskih podov stalno dolbejo podzemni svet in se prikažejo na dan tik nad globokimi dolinami v obliki slapov in strmih grap. Slap Boka je z več kot sto metri visokim padom gotovo glavni med slapovi daleč naokrog. Številne skrite in strme grape nad dolino Reklanice pa zares ožive šele ob močnih deževjih in pravih zimah, ko se spremenijo v divji svet lednih slapov.
Nad gozdno mejo se je davno paslo govedo in drobnica domačinov številnih dolin, ki obkrožajo masiv. Poti kontrabantarjev so od nekdaj vodila čez skrivnostne prevale v obe smeri, vse vrst vojsk je gospodarilo po grebenu in okolici. Prav zaradi teh nesmiselnih človeških ovir so bile te gore z naše strani dolgo časa manj obiskovane. Številne poti na obeh straneh masiva povezujejo vrhove, pode, maloštevilne koče, planinske in jamarske bivake. Znani smučarski središči na obeh straneh sta pred kratkim povezali ljubitelje urejenih smučišč v eno celoto. Neskončen raj za ostale ljubitelje snežnih aktivnosti pa ponujajo podi in snežne strmine nekaterih vrhov.
Poleg smeri v stenah glavnega grebena se plezalčevo oko ustavi na nižje ležečih strmih skalnih osamelcih (Škednjih, Pečeh …), ki nad gozdno mejo štrlijo v nebo. Generacije plezalcev so tu speljale številne skalne smeri, v zadnjem času pa nastaja na samih podih tudi več sektorjev s kratkimi športno plezalnimi smermi.
Obiskovalcem spletišča smo že predstavili skrajno severni del Kaninskih gora (vrhovi nad Možnico in Koritnico).
Sedaj so pred nami vrhovi/stene preostalega dela masiva na obeh straneh grebena. Zaradi opisanih razsežnosti bomo omenjene stene spoznali v več prispevkih.
Prvi,V zavetju Škednjev nas bo popeljal med sklane osamelce na sončni strani kaninskih gora.
