Ko gledamo SV steno Jerebice iz Loške Koritnice, nam deluje kot oddaljen razbrazdan zid, kjer je zob časa izklesal zajede, kamine, poči in navpične gladke plošče. Vse skupaj stoji še na bolj razbrazdanem podstavku, polnem globokih, strmih grap in poraščenih vesin. Poševna grapasta razčlemba, ki je očem površnega opazovalca skrita, poteka levo od vrha čez celo steno v smeri proti jezeru v Rajblu in je edina šibka točka v steni. Na Planji pod njo so domačini nekoč pasli svoje črede, nemirni duh in potreba po svežem mesu sta jih zvabila skozi ozek kamin v strmo grapo in pripeljala v kraljestvo gamsov in strmih žlebov. Njihov mir so skalili gospodje, ki so pasli svojo radovednost, začeli goro raziskovati in opisovati. Velik kot - zajeda sredi stene, ki vabi kot odprta knjiga, je zvabil plezalce, ki so gori pisali zgodovino in v stenah iskali nove, zmerom težje prehode. Kot mejna gora je še pred časom predstavljala problem dostopa planincem in plezalcem. Samotne steze, ki jo obdajajo, pa so marsikomu odprle pot v svobodo, ki je vabila na zahodu.
Smeri: 1 Vzhodni raz (IV), 1a Koprivin cvet ( VII-/VI+), 2 Smer ponočnjakov (V/IV), 3 Matijev steber ( V/IV), 3a Dodatek za rekreacijo ( VII/V), 4 Smer izgubljenih idealov (VI/V), 4a Vmesna varianta (Dušan Matelič in Miro Fon 16. 7. 1996), 5 Huljeva smer (VI/V), 5a Direktna izstopna varianta Huljeve smeri (VI), 5b Julijska orlica ( VII+/ VI), 6 Alijeva smer (VI), 7 Metulj (VI/V), 8 Nedokončana smer (VI), 9 Smer za izgubljene prijatelje (V+/IV-V), 10 Smer Gselman – Wagner (IV), 11 Tumova smer ( IV/III), 12 Jadviga (VI-/IV-V), 13 Tolažilna nagrada ( WI5)
Dostop: Pod SV steno Jerebice imamo možnost dveh dostopov, eden iz doline (Log pod Mangartom), drugi iz prelaza Predel.
Opozorilo: 15. 8. 2013 - zaradi požara, ki je pred leti pustošil pod SV steno Jerebice je teren slabše obvladljiv, ker je zgorelo veliko rušja, ki je lovcem in plezalcem služilo kot opora na stezi. Zaradi manjšega obiska lovcev in plezalcev pa so že tako skromni prehodi slabo vidni.
- Malo pred Sp. Logom pod Mangartom je most čez strugo, ki pride iz smeri SV stene Jerebice. Pri mostu poiščemo stezo, oziroma jo najdemo malo višje na zgornjem robu travnika (seniki). Steza je speljana skozi gozd, nižje na desni je struga / grapa. Strmina narašča z višino, steza skozi gozd je občasno slabo vidna, na višini okrog 1030 m zavije steza levo in pelje v smeri proti J.strani gore. Sledimo gamsjim in lovskim prehodom med rušjem in dosežemo strmo skokasto grapo v levem delu stene. Iskajoč gamsje prehode desno v smeri velike zajede pridemo v lažjem plezanju čez krajše skalne skoke in skozi rušje pod steno. Višinska razlika dostopa dobrih 1000 m, če gre vse dobro okrog 2.30 h (naporno).
- S Predela je dostop lažji, toda dolg. Sledimo nekoč pastirski, graničarski stezi preko Nemške glave do Planje (nekoč pašniki), odkoder po gamsjih prehodih prečimo skozi grapast in rušnat teren pod steno (mestoma težavno). Iz Predela do pod velike zajede sredi stene okrog 3 h. Včasih je bil ta dostop oviran s strani vojske in policije, saj poteka steza po nekdanji državni meji. Predvidevam, da je steza sedaj slabše vzdrževana.
- Nov opis dostopa s Predela (1.8.2018, popravljeno 12.9.2021): Najelegantnejši dostop je z italijanske strani. Pri drugi serpentini od mejnega prehoda Predel navzdol je na italijanski strani asfaltiran parkirni prostor. Z njega greš preko ceste, takoj ob potoku najdeš lepo stezico, ki te pripelje na Nemške glave (Cima dei Mughi-1596 m). Tam si na mejnem pasu, ki je lepo počiščen (5 m v širino). Slediš lepi stezici in mejnim kamnom, ki te pripeljejo na rob (Planja), kjer greben Jerebice deli severovzhodno in severno steno (glej na fotografiji vris pristopa in sestopa, avtor Silvo Karo).
Od zadnjega mejnega kamna na Planji (9/13), nas do pod smeri v SV steni Jerebice čaka prečenja po najvišjih travnatih pobočjih proti levi. Vmes je nekaj skalnega dela, sledijo strme trave, po katerih prideš na osamljeni stolpič. Tu je priporočljivo varovanje v prečenju en raztežaj (dva krajša izpostavljena dela, tiči klin), ki te pripelje na raz, z njega pa je zelo enostaven sestop pod osrednji del SV stene.
Sestop: Ko priplezaš na rob stene, še ne pomeni, da si že na vrhu Jerebice. Do vrha te loči greben in prehodi med vršnimi stolpi in grapami. V slabem vremenu ali ponoči je potrebna previdnost.
- Z vrha Jerebice se vleče v dolino markirana steza, ki jo v primeru nepazljivosti lahko hitro iščemo med kraškimi škrapljami in v gostem rušju. Z vrha se steza nekaj časa spušča, nakar sledi kratek vzpon na Gor. Krivi rob. Steza se spet spušča in poteka nekaj časa po območju nekdanje meddržavne meje do Jezerskega sedla, kjer je križišče dveh stez. Desno se steza odcepi na italijansko stran, levo v dolino Možnico. Steza je speljana med rušjem, nižje se spušča po meliščnatem svetu pod ostenjem Snežnih vrhov vse do gozdne meje. Preden pridemo v dolino postaja gozd vse bolj strm, lepo speljana steza nas privede v položen gozd, kjer sledimo stezi do stika z makadamsko cesto, po kateri pridemo na glavno cesto Bovec / Predel. Višinska razlika 1526 m, sestop dobri 2 – 3 h. .
- Nov opis sestopa, jesen 2021: Z vrha smeri v SV steni nadaljuješ po grebenu proti glavnemu vrhu. Ko se z grebena malo spustiš na sedlo, zaviješ desno na naslednje travnato sedlo, od koder sestopiš na severno stran. Po travnati polici prideš na vrh velikega grabna, ki pripelje v predel Kucerji iz spodaj skupne Tumove smeri. Od tam splezaš par metrov nižje, da prideš do stojišča za spust. Nato samo slediš velikanski grapi, stojišča so približno na vsakih 60 metrov. Velik del smeri bi se dalo tudi plezat, a se je bolj elegantno pripeljat po vrvi praktično do mejnega kamna, ki meji vzhodno in severno steno (glej na fotografiji vris pristopa in sestopa, avtor Silvo Karo).
- Možnost dokaj hitrega povratka z vrha Jerebice pod SV steno poteka tudi po Tumovi smeri (sestop in mestoma stojišča za spuste po vrvi).
Opombe: Nekateri plezalci so se včasih posluževali tudi možnosti, da so z enim pristopom pod SV steno opravili več plezalnih vzponov. Spuste po vrvi so si baje uredili v mejah Huljevi smeri, pod steno je namreč dovolj prostora za prenočitev. Vsem, ki se odločite za tako varianto spuščanja, priporočam, da imate dovolj plezalne opreme.
Uživanje v dobri skali – Darko Podgornik v Matijevem stebru (levo), Ivan Rejc – stara plezalska grinta, soavtor mnogih novih smeri in prvih ponovitev v stenah Jerebice (desno). |
Viri: Razpoložljiva vodniška literatura in arhiv urednika.
Pri zbiranju podatkov za smeri v SV steni Jerebice so pomagali; Andrej Grmovšek, Blaž Grapar, Darko Podgornik, Franci Savenc, Gregor Kristan, Ivan Rejc, Klemen Mali, Marko Kern, Marko Prezelj, Milan Velikonja, Miro Fon, Robert Rot, Rok Kurinčič, Silvo Karo in Zlatko Koren.
Uredil: Peter Podgornik