SMERI V PRIMORSKIH STENAH
Jerebica (2126 m)
stene: J stena Jerebice, Možnica SV stena Jerebice, Koritnica S in SZ stena Jerebice, Jezerska dolinasmeri: 1 Floreanini/Kravanja (VI-/V) 2 Cobai/Giacomuzzi (IV/III) 2a Konfin ( VII-/ V) 3 Severni steber (II) 4 Con il bambino in giallo nella casa maledetta ( IV) 5 Gamsov žleb (O težavnosti smeri ni podatkov) 6 Smer po jugozahodnem grebenu (Lažji pristop)
zemljevid:
Smeri: 1 Floreanini/Kravanja (VI-/V), 2 Cobai/Giacomuzzi (IV/III), 2a Konfin ( VII-/ V), 3 Severni steber (II), 4 Con il bambino in giallo nella casa maledetta ( IV), 5 Gamsov žleb (O težavnosti smeri ni podatkov), 6 Smer po jugozahodnem grebenu (Lažji pristop)
Opis: Ob Rabelskem jezeru, sredi Jezerske doline obdane z gorami težko spregledaš goro, ki leži nad južnim bregom jezera. Poševna grapasta razčlemba, ki poteka levo od vrha čez steno in se nadaljuje proti grapi Zelenega potoka v smeri proti Rabelskemu jezeru, je naravna ločnica, ki deli vzhodno od severne strani gore. Na Planji pod vršno steno so nekoč pasli drobnico, nemirni duh in potreba po svežem mesu sta jih zvabila skozi ozek kamin v strmo grapo in pripeljala v kraljestvo gamsov in strmih žlebov vse do temena gore. Temačna severna stran premore peščico plezalnih smeri, in ponuja še nekaj možnosti za nove. Zahodna stran gore pa ponuja razdrapano in poraščeno ostenje, ki je bolj privlačno za plezalno navdahnjene lovce in izkušene ljubitelje brezpotji. Po znanih podatkih so to steno poleg domačinov preplezali prvi tuji gorniki že proti koncu devetnajstega stoletja. V strmih severnih pobočjih, malo nad južnim obrežjem Rabelskega jezera, se v zimskem času napravijo krajši in lažji ledni slapovi, primerni za plezalne šole.
Opomba: Če se držimo te razlage sta tudi Tumova smer (11/12) in smer Jadviga, ki iz Tumove zavije desno, že bolj na severni kot vzhodni strani gore. Zaradi samega dostopa, ki poteka iz Koritnice ali Predela, bomo ti dve smeri pustili v prispevku, kjer so predstavljene smeri v severovzhodni steni.
Dostop: Pod S steno Jerebice imamo več možnosti dostopa
Dostop: Cesto zapustimo na desni (jugozahodni) strani Rabeljskega jezera in pri južnem bregu stopimo na stezo, ki pelje v grapo Zelenega potoka in vodi pod severno steno. Grapi sledimo do vrha (skala, sneg), okrog 1.5 h. Velja za smeri 1 in 2.
Za smeri (3 in 4) je izhodišče Gamsov žleb.
Nov opis dostopa iz doline (1.8.2018, popravljeno 12.9.2021): Najelegantnejši dostop je z italijanske strani. Pri drugi serpentini od mejnega prehoda Predel navzdol je na italijanski strani asfaltiran parkirni prostor. Z njega greš preko ceste, takoj ob potoku najdeš lepo stezico, ki te pripelje na Nemške glave (Cima dei Mughi-1596 m). Tam si na mejnem pasu, ki je lepo počiščen (5 m v širino). Slediš lepi stezici in mejnim kamnom, ki te pripeljejo na rob (Planja), kjer greben Jerebice deli severovzhodno in severno steno (glej fotografijo pristopa_avtor Silvo Karo).
Od zadnjega mejnega kamna na Planji (9/13), nas do pod smeri v SV steni Jerebice čaka prečenja po najvišjih travnatih pobočjih proti levi. Vmes je nekaj skalnega dela, sledijo strme trave, ki te pripelje na osamljeni stolpič. Tu je priporočljivo varovanje v prečenju en raztežaj (dva krajša izpostavljena dela, tiči klin), ki te pripelje na raz, z njega pa je zelo enostaven sestop pod osrednji del SV stene.
Sestop: Z vrha Jerebice sledimo edini markirani poti, ki se na Jezerskem sedlu (državna meja) deli. Ena poteka v dolino Možnice na slovensko stran, druga pa v Jezersko dolino na italijansko stran, kjer je običajno izhodišče za plezanje smeri na severni in severo zahodni strani gore, okrog 3 h.
Z vrha Jerebice koristijo nekateri plezalci za povratek pod S steno tudi Tumovo smer, ki poteka v območju globoke grape po severni strani. Po njej je mogoče plezati v sestopu, mestoma so stojišča s klini (preveri), urejena za spuste po vrvi. Malo levo od vznožja grape je velikanska votlina, ki ponuja idealen prostor za bivakiranje ali umik pred hudo uro ....
Opombe: Smeri št. 11, 12 in 13, so opisane in vrisane v poglavju, ki prikazuje SV steno Jerebice.
Viri: Obstoječa vodniška literatura
Pomoč pri zbiranju podatkov: Alex di Lenardo, Blaž Grapar, Claudio Carratu, Enrico Mosetti, Gregor Kristan, Marko Humar, Mitja Gleščič, Nives Meroi in Roman Benet, Silvo Karo ...
Uredil: Peter Podgornik
