Stene: Greben in ostenje nad Doličem, JV stran, Ostenje nad Balo, SZ stran
Opis gore: Greben Pihavcev je stranski krak grebena, ki se na sedlu Vrh Osojnika odcepi od glavnega grebena, ki se s smeri Bavškega Grintavca preko sedla Kanja vleče proti severu čez vrhove Šmihelovc, Zagorelc, V. Jelenk, Skutnik, Špičico, Nizki vrh, štirih Pelcev, Škrbine za Gradom proti Jalovcu (naravna pregrada, ki loči Trento na vzhodu od Bavšice in Loške Koritnice na zahodu).
Kratek, toda oster greben Pihavcev je vrinjen v zatrep Zg. Bavšice. Strma travnata JV pobočja, pomešana z skalnimi pregradami in žlebovi, se z grebena spuščajo v zatrep ozke doline Dolič nad pl. Bukovec. Sončna lega je pravi raj za gamse, kozoroge, svizce in kot nalašč postavljena za zgodnje spomladne plazove. Še daljše so SZ strmine nad dolino Bala, ki ponujajo strma pobočja in žlebove, kjer se gamsi hladijo v poletnih dneh in skrivajo v kraljestvu tišine. Visoko v pobočjih na obeh staneh grebena in vse do vrha Obljaka so domačini iskali sočno travo za svojo drobnico. Po strmih pobočjih in delno po grebenu so že od nekdaj domačini gnali gamse za gospode, ki so z nabito puško čakali nekje na varnem. Še rajši so to počeli da bi nahranili številna lačna usta v nekoč gosto naseljeni dolini Bavšica.
V zadnjih desetletjih je greben bolj obiskan od uživačev, ki iščejo skrite kotičke nekoristnega sveta. Našli so ga na grebenu in v strmih vesinah nad planino Bala. Greben Pihavcev je zaradi izpostavljenosti in raznolikosti, ki jo plezanje ponuja, za neizkušene gornike lahko zahtevna in nevarna tura. Priporočljiva je previdnost, primerna oprema in lepo vreme. Verjetno je jesenski čas najprimernejši in najlepši za prečenje, saj te paleta jesenskih barv v dolini še posebno očara.