Občutek, ki je nekje sredi devetnajstega stoletja preveval dva angleška naravoslovca (George C. Churchill in Josiah Gilbert, avtorja knjige The Dolomite Mountains), ko sta iz zahoda dosegla Predel in nemo zrla v stensko pregrado pred sabo, je gotovo občutilo še veliko drugih.
Angleža sta zaman iskala prehod naprej po dolini globoko pod njima, stene in vrhovi vsepovsod okrog so jima dajali vtis, da je tu konec sveta.
Nekateri so ostenje imenovali Veliki zid, kar gotovo je, saj se razprostira okrog 7 km na široko in predstavlja eno večjih ostenji v naših gorah.
Številni vrhovi v grebenu, ki se vleče iz Izgore na jugozahodu diagonalno proti severovzhodu in zaključi na Plešivcu, premorejo na koritniški strani spoštovanja vredne, visoke stene prepredene z grapami, poraščenimi rebri, strmimi travnatimi vesinami in skalnimi stenami.